Trump zdaj potrebuje Evropo, a zavezniki mu obračajo hrbet

Po letu dni kritiziranja, žaljenja in groženj evropskim voditeljem je ameriški predsednik Donald Trump sedaj, kot kaže, obrnil ploščo in prevrednotil svoj odnos do "evropskih prijateljev", zlasti tistih, ki so na strateško pomembnih mestih in imajo vojaška sredstva, ki bi lahko Združenim državam prišla prav, piše bruseljski portal Politico.

Kot se je v začetku tega tedna pritožil ameriški predsednik, bi bila ameriško-izraelska vojna proti Iranu v prvih dneh bistveno lažja, če britanski premier Keir Starmer ameriškim bombnikom ne bi prepovedal uporabe britanskih zračnih oporišč za napade na Iran. Starmer je sicer zagovarjal svoje ravnanje in zatrdil, da "poseben odnos" med Londonom in Washingtonom deluje, da pa je treba v konfliktu ohraniti "trezno glavo".

"Domnevam, da predsednik Trump ni poskušal pridobiti podpore Nata za vojno z Iranom, Morda se mu ni zdelo vredno," je za Politico povedala Emily Thornberry, predsednica odbora za zunanje zadeve britanskega parlamenta in članica Starmerjeve Laburistične stranke. "Sumim, da se morda zdaj uči lekcije o vrednosti široke mreže zaveznikov."

Tudi španski premier Pedro Sanchez je zavrnil zahtevo, da bi ameriška letala lahko prosto vzletavala iz španskih baz, Trumpu pa je očital, da s t. i. "operacijo na Bližnjem vzhodu" krši zakonodajo. Ostro se je odzval tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je vojno z Iranom označil za nevarno.

Tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v sredo novinarjem povedala, da "predsednik pričakuje, da bo vsa Evropa, vsi naši evropski zavezniki, seveda, sodelovala v tej dolgo pričakovani misiji, ne le za Združene države, temveč tudi za Evropo, da zatre odpadniški iranski režim, ki ne ogroža le Amerike, temveč tudi evropske zaveznike." Ob tem je zatrdila, da je Španija privolila k sodelovanju z ameriško vojsko, a je španska vlada to nemudoma zanikala.

Iran in duhovi Iraka

Novonastali razkol zdaj preti, da bi se lahko stopnjeval v nov velik trgovinski spor med ZDA in Unijo, medtem ko se nekdaj mitologizirano "posebno razmerje", ki ga sta gojila Washington in London, drži na nitki. Zaostrovanje stališč evropskih voditeljev glede Irana bi tako po pisanju bruseljskega portala lahko predstavljalo prelomni trenutek, podobno kot je invazija ameriškega predsednika Georgea W. Busha na Irak leta 2003 za več let spodkopala čezatlantsko zaupanje. Napetosti zaradi novega konflikta na Bližnjem vzhodu bi lahko celo bile eksistenčnega pomena za zahodno zavezništvo, ki bi odnose med ZDA in Evropo pripeljale do roba preloma.

Trump v drugem predsedniškem mandatu nastopa izrazito bojevito. Zmanjšal je ameriško pomoč Ukrajini in Kijev poskušal prisiliti k nezaželenemu ter neuravnoteženemu mirovnemu sporazumu. Grajal je "šibke" voditelje Evropske unije, saj da ne obvladujejo migracij, si želel priključiti dansko avtonomno območje Grenlandijo, zdaj pa je brez predhodnga posvetovanja s ključnimi zavezniki v Natu napadel Iran.

Zdaj, ko so ti zavezniki zaskrbljeni in se nočejo pridružiti, Trump in njegovi MAGA zavezniki očitno niso nič bolj prizanesljivi, kot so bili Bushevi republikanci, ko Francija pred dvema desetletjema ni podprla vojne v Iraku, piše Politico.

Ameriški predsednik je denimo Sanchezovo vlado označili za grozno in neprijazno ter španiji grozil z novimi trgovinskimi sankcijami, a španski premier ni popustil. "Ne bomo zavzeli stališča, ki bi šlo proti našim vrednotam in načelom zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi drugih," je dejal Sánchez v televizijskem nagovoru državi.

Nekateri evropski voditelji pa še vedno uživajo Trumpovo naklonjenost. Med obiskom v Beli hiši ta teden je nemški kancler Friedrich Merz prejel sijajno oceno ameriškega predsednika, potem ko je ta ameriškim silam na razpolago dal letalsko bazo Ramstein v Nemčiji. "Nemčija je bila odlična. On je bil fantastičen," je o Merzu dejal Trump. "Dovolijo nam pristajanje na določenih območjih in to cenimo."

Ob tem pa je Trump še poudaril, da Washington ne želi neposrednega nemškega vmešavanja oziroma sodelovanja v bojih. "Ne prosimo jih, naj pošljejo vojake na teren ali kaj podobnega," je dejal.

Trump pomoč išče celo pri Zelenskem

Tudi če Sanchez, Starmer in Macron, trije vodilni evropski centristi, vztrajajo pri svojem kljub ameriški jezi, evropski uradniki vedo, da za svojo varnost na koncu še vedno potrebujejo Združene države. Brez predsednikovega pritiska Rusija verjetno ne bo sedla za pogajalsko mizo za sklenitev mirovnega sporazuma z Ukrajino, brez ameriškega orožja pa Ukrajini tako ali tako grozi poraz na bojišču, še piše Politico.

Neimenovani evropski diplomat je za bruseljski portal dejal, da upa, da bo več voditeljev EU sledilo španskemu zgledu. "Če želimo, da prevladajo mednarodno pravo, red, ki temelji na pravilih, in kakršna koli oblika multilateralizma, moramo biti sposobni izraziti zaskrbljenost zaradi ameriških dejanj," je dejal in dodal: "Kakšen vpliv bomo imeli glede Putinove vojne v Ukrajini, če Evropa ne more izraziti nobenih pomislekov glede ameriške vojne proti Iranu? Izgubili bi verodostojnost."

A ZDA pomoč iščejo celo pri ukrajinskem predsedniku Volodimirju Zelenskemu, ki ga je Trump pred letom dni označil za "diktatorja brez pravih kart v rokah". Ukrajina je namreč postala "strokovnjakinja" na področju protidronske obrambe, saj je uničila več tisoč iransko zasnovanih dronov šahed, ki jih je Rusija v zadnjih štirih letih vojne izstrelila proti ukrajinskim mestom. Iran zdaj iste drone izstreljuje proti ameriškim in zalivskim ciljem kot povračilo za ameriške in izraelske napade.

"Partnerji se obračajo na nas, na Ukrajino, po pomoč," je v sredo dejal Zelenski in dodal: "Prošnje v zvezi s tem so prišle tudi z ameriške strani." Ob tem pa je jasno poudaril, da bo Ukrajina pomagala le, če to ne bo oslabilo njene lastne obrambe, ter pod pogojem, da bo to naložba v njihove diplomatske zmogljivosti, tudi v prizadevanja za končanje vojne. "Pomagamo zaščititi pred vojno tiste, ki pomagajo nam, Ukrajini, pripeljati vojno do dostojnega zaključka," je dejal Zelenski.

Samouničenje ameriške moči

V Združenih državah Amerike naj bi po poročanju Washington Posta že pred novo zaostritvijo razmer na Bližnjem vzhodu predsednika opozorili, da bi bila bojna z Iranom brez podpore ključnih zaveznikov bistveno nevarnejša. "Trump potrebuje Evropo," naj bi bilo opozorilo, ki naj bi se širilo v diplomatskih vrstah ter doseglo celo predsednika, a ga je ta preslišal.

Po besedah visokega uradnika Bele hiše, ki je želel ostati anonimen, pa Trumpovo pričakovanje popolne evropske podpore ni tako nerealno, kot menijo nekateri Evropejci. Razlog je, da so ZDA za Nato še vedno ključnega pomena. "Priznali so, da je imel prav glede porabe," je dejal uradnik, sklicujoč se na lansko obljubo članic Nata, da bodo povečale obrambne proračune, k čemur je v veliki meri prispeval prav Trumpov pritisk. "Za Evropo še vedno naredimo veliko," je dodal.

Čeprav evropska odvisnost od ZDA morda nikoli ni bila vprašljiva, pa je sedaj v razumevanju geopolitičnih odnosov vzniknilo novo spoznanje, da tudi Amerika brez svojih tradicionalnih zavezništev ni tako močna.

"Sila, ki je prepričana v resničnost in legitimnost lastne moči, z ljudmi ali drugimi silami ne ravna tako," je za Politico dejala Constance Stelzenmüller, strokovnjakinja za Nemčijo in čezatlantske odnose pri washingtonskem mislišču Brookings Institution. "Kar Evropejce res skrbi, ko gledamo vse to, sta ameriško bahaštvo in pretirano raztezanje moči," je pojasnila in dodala: "Misel, da bi lahko bili priča samouničenju ameriške moči, to je tisto, kar po mojem mnenju vzbuja strah tudi pri najbolj kritičnih zaveznikih."

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Usodne volitve